Categories
Prihodnost je v naših rokah, preteklost v naših srcih

BINKOŠTI

Ana Žele

UVOD

Binkošti so tretji največji cerkveni praznik, praznik prihoda Svetega Duha s katerim se v bogoslužju zaključuje velikonočni čas, na nedeljo 23. maja. Beseda izvira iz staronemške ”fimfhusti”, pojem pa iz starogrškega izraza ”pentekoste”, ki pomeni petdeseti dan. Rimokatoličani praznujejo prihod Svetega Duha sedem tednov oziroma petdeset dni po veliki noči, Jezusovem vstajenju. Po Svetopisemskem se nad zbrane apostole in božjo mater Marijo, z ognjem in viharjem, spustil Sveti Duh in jih obdaril z modrostjo, pogumom ter darom govorice v tujih jezikih. S tem se začne goreča širitev evangelija, ki hkrati pomeni rojstni dan Cerkve.

Praznik ima korenine v stari zavezi, kristjani so ga slavili šele od prve polovice 3. stoletja. Prvotno je praznovanje trajalo 8 dni, danes ga zaznamujeta le še binkoštna nedelja in binkoštni ponedeljek, ki je v nekaterih državah dela prost dan, v Sloveniji ni. Pri nas imenujemo praznik tudi Duhovo ali praznik tednov. Skozi zgodovino so se mu pridružile tudi številne šege in navade, ki do danes vse niso obstale. Večina šeg ter navad je še dejavnih, vendar pogosteje na podeželju. (Povzeto: dolenjske-toplice.si)

slika 1
slika 1: spust Svetega Duha nad učence

ŠEGE IN NAVADE

Ljudje so na dan z blagoslovljeno vodo pokropili polja in travnike, da bi dobro obrodila. Za binkošti je značilno umivanje z jutranjo roso, da bi dekleta ostala lepa in zdrava. Ponekod so si umivali obraz z roso zelene detelje, za prepreko peg. Na ta dan so se okraševale cerkve s cvetjem ter zelenjem. Tako so obogatili tudi mnoge hiše. Na okenska polica so polagali različne veje, da se na njih usede Sveti Duh, ki jim nato prinese usmiljenje. Nekateri so na hleve obešali šipkove veje, da bi obvarovali živino pred čarovnicami. Pojavila se je tudi navada ter tradicija zgodnjega vstajanja. Prvi, ki se zbudi na binkoštno nedeljo je postal kralj, vsi ostali v družino so ga morali slaviti in izpolnjevati želje ves dan. Tisti, ki je vstal zadnji, pa je moral ubogati ter spolnjevati želje celotne družine in ne samo kralja.

V ljudskem izročilu velja binkošti za pastirski praznik, saj so na ta dan pripeljali okrašene krave in drugo živino na trg pred cerkvijo, kjer so razglasili najlepšo in ji podelili poseben naziv. Spet tisti, ki je pripeljal živali prvi na pašo, je veljal za kralja in dobil na glavo cvetno krono. Zadnji, ki je pripeljal živino na pašo pa je dobil krono iz kopriv.

Za binkošti so značilne nekatere jedi, ko je priprava jajčnih jedi na različne načine, jajčne omlete z različnimi zeliščno-mesnimi dodatki. V večini štajerskih krajev so uživali žolco, na Notranjskem so jedli različne vrste kuhanih ali prekajenih jezikov, saj je Sveti Duh navdihnil apostole z različnimi jeziki.

Slika 2: žolca
Slika 2: žolca – je domača strjenka, želatina iz juhe

BINKOŠTI DANES

Danes binkošti ni več praznovan, kakor je bil v preteklosti. Tudi v cerkvah se ni ohranilo posebnih obredov na binkošti, zato ga tudi danes mnogi vzamejo kot navadno nedeljo. Vseeno ga pa zaznamuje birma, kjer prejmeš Svetega Duha. Poleg zapadlosti šeg ter navad ostane bistvo eno, in sicer zavednost prisotnosti Svetega Duha v našem vsakdanjem življenju.

Slika 3: Sveti Duh
Slika 3: Sveti Duh

SUMMARY

Pentecost is an important church and folk holiday; whose roots go back far back in time. Christians underestimate the holiday, as the church did not keep special rites, such as for Christmas or Easter, and so Pentecost remains an ordinary Sunday for many believers. Christians today remembered the coming of the Holy Spirit through the rites of Burma, where most are considering the most valuable Burmese gift possible. It would be good for the faithful to get to know the old Pentecost rites, to update them for our time, only in this way would the mystery of the holiday be imprinted in the soul of man.

BESEDILNI VIRI

SPLETNI viri:
Knjižni viri:

Britanska Biblična Družba, 1989, SVETO PISMO NOVE IN STARE ZAVEZE: Apostolska dela 1, 2, 3

Slikovni viri:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja